Kdor se ukvarja z jogo, se prej ali slej sreča tudi s sanskrtom, tem starodavnim indijskim jezikom; najpogosteje ob poimenovanju asan oz. jogijskih položajev (npr. Virabhadrasana = bojevnik) in pri izgovarjanju manter. Za azijski kulturni prostor ima podoben pomen kot klasična grščina in latinščina za evropske kulture.