Kaj je joga
Joga je najstarejši nauk o ravnovesju telesa, uma in duha.
Joga je naše delovanje po brezčasnih moralnih načelih nenasilja, resnicoljubnosti, nekraje, zmernosti in nekopičenja.
Joga je način ravnanja s seboj, ki spoštuje čistost, sprejemanje sebe, samodisciplino, samoraziskovanje in zaupanje v višjo silo. To ohranja naš um miren.
Joga so telesni položaji ali asane, preko katerih začutimo in spoznavamo svoje telo, ga nadzorujemo in osvobajamo.
Joga je zavestno dihanje. Gradnja mostu med telesom in umom, med našim zavednim in nezavednim delom uma. Ko začnemo dihati zavestno, takrat prevzamemo nadzor nad dihom (pranajama) in lahko začnemo nadzirati telo in um. Predvsem pa nas dih polni s prano, vitalno življenjsko energijo.
Joga je utišanje čutov. Obračanje naših petih čutil stran od nasičenega zunanjega sveta navznoter, vase. Umiritev v zavedanju svojega notranjega sveta.
Joga je koncentracija. Usmerjanje naših misli na zgolj eno stvar, kar umiri um.
Joga je meditacija. Popolna umiritev uma in pot do končnega cilja joge – spoznanja resnice, samouresničitve, notranje svobode, osvoboditve od vezi, zaradi katerih trpimo.
Joga v sanskrtu pomeni združitev – telesa, uma in duha v eno celoto.
Seveda pa doseči združitev ali samadhi ni nekaj, kar se zgodi na hitro.
Joga je pot. Pot raziskovanja, odkrivanja, spoznavanja sebe in soočanja z vsemi svojimi znanimi in skritimi lastnostmi.
Na tej poti pa se dogajajo čudovite stvari, ki jih lahko z jogo dosežemo: bolj čvrsto in gibko telo, notranji mir, spoznavanje sebe, boljše zdravje, obvladovanje uma… Vse to so prednosti, ki jih povprečen Zahodnjak najprej opazi.
Joga izvira iz Indije
Vse oblike joge temeljijo na indijski filozofiji, ki bi ji na Zahodu težko našli tekmeca. Temeljni tekst joge so Vede. To je najstarejši znan zapisan filozofski tekst, ki vsebuje temelje jogijskega znanja.
Najpomembnejši jogijski tekst je epska pesnitev Bhagavadgita, ki je nastala v Indiji v času obdobja antike v Evropi. Starodavni nauk Gite razodeva prepričanja o zavesti, karmi, jogi in reinkarnaciji ter podaja filozofsko razlago človekove biti.
V tem času so nastale tudi Patandžalijeve Jogijske sutre, kje je opisan način delovanja uma in nakazana pot, kako premagati moteče dejavnike uma in doseči pravo spoznanje o sebi in umu.
Prvi in temeljni »priročnik«, ki opisuje asane, pa je Hatha joga Pradipika, ki je nastala kasneje, med 800 in 1200 n.š. Tu se je prvič pojavil izraz hatha joga. Poleg asan opisuje tudi pranajame (dihalne tehnike), čakre (energijski centri), nadije (energijski kanali v telesu), mudre (simbolni gibi), krije (čistilne tehnike) in druge jogijske tehnike.
Joga na Zahodu
Iz Indije je joga v Zahodni svet prodrla konec 19. in v začetku 20. stoletja. Mnogo sodobnih šol hatha joge izvira iz šole jogija Krishnamacharya, ki je poučeval od 1924 do 1989. Med njegovimi učenci, ki so popularizirali jogo na Zahodu, sta bila tudi Pattabhi Jois (ustanovitelj energičnega aštanga stila joge) in B.K.S. Iyengar (poudarja poravnanost telesa in uporabo pripomočkov). Vplivno vejo joge je oblikoval tudi Šivananda.
Hatha joga
Danes izraz joga v njenem običajnem pomenu pravzaprav označuje hatha jogo v smislu fizične in psihične vadbe. Hatha joga najbolj »telesna« oblika joge.
Hatha joga je ena od štirih zvrsti radža oz. aštanga joge.
Ostale tri zvrsti so bhakti, jnana in karma joga. Bhakti joga (joga meditacije) je najbolj priljubljena v Indiji. Je pot predanosti. Praktikanti vidijo božanskost v vsem in vsakemu, njihova želja je po zlitju z božanskim. Bhakti uči predanosti bogu, razvijanje ljubezni in sprejemanja vseh stvari. Jnana joga je pot spoznanja, samozavedanja in modrosti. Ukvarja se s človeškim umom. Odprt in racionalen um je odločilen za spoznanje svojega duha. Karma joga je pot nesebičnega delovanja. Kar smo počeli in mislili v preteklosti, se odraža v sedanjosti. Če bomo nesebično služili v sedanjosti, bo naša prihodnost lepa in pozitivna. Izvajajo jo tisti, ki želijo doseči svojo darmo, poslanstvo.
