Čuječnost je življenjska praksa, ki nam pomaga razširiti zavedanje in splošno prisotnost v trenutku. Omogoča nam, da postanemo bolj »občutljivi« na to, kar se dogaja v sedanjem trenutku v nas samih (naš notranji svet) in v naši okolici (socialno okolje, partner, prijatelji, družina…).
Čuječnost lahko definiramo kot namerno zavedanje sedanjega trenutka, vendar brez presojanja, obsojanja, kritiziranja, izbiranja (lep/grd, slab/dober, ipd.). Ta spretnost se razvija počasi s sistematičnimi rednimi praksami meditacije čuječnosti ter z zavedanjem in sprejemanjem dogajanja v vsakdanjem življenju.
Vadba čuječnosti je podoba treningu mišic. Kar treniraš, se okrepi. Torej, bolj kot vadimo pozornost, močnejša postaja. Naš um se okrepi in postaja vse močnejši pomočnik v vsakdanjem življenju.
Na Vzhodu se um ne nanaša samo na misli in prepričanja – kot je zaznano iz praks na Zahodu. Um je zavestno zavedanje samo. Zavedamo se našega razmišljanja in tako lahko pregledamo misli. Gre za zavedanje dogajanja, kjer ni obsojanja in kritike.
Čuječnost spodbuja razvijanje načina življenja, ki pomaga živeti bolj zdravo in radostno življenje. Korenine čuječnosti segajo v prakse meditacij starodavnih duhovnih tradicij, vendar je ljub starim temeljem to univerzalna praksa.