Uporabne teme s področja komunikacije, joge in razumevanja telesa in uma.

Ideja za izlet: Skriti biseri Mojstrane in Radovne

Sprehod po poteh kulturne dediščine po stari višarski romarski (Jakobovi) poti, ki so ga za vas pripravile udeleženke sekcije Zdravje v Mojstrani. Fotogalerija.

Letošnji 15. april je bil prav posebno prijeten dan. Ponedeljek, ko je dan za naša srečanja s člani sekcije Zdravje v Mojstrani ali Gozd Martuljku, smo tokrat preživeli na prostem. Sprehodili smo se po Mojstrani in Radovni in si ogledali zanimive kotičke, vsaj nekatere med njimi boste težko našli v turističnih vodnikih. A so še kako zanimivi!

Pot, ki smo jo prehodili, je del stare romarske poti na Višarje ali Jakobove poti v okolici Mojstrane. Skupina zagnanih Mojstrančank v zlatih letih (poimenovale so se Murke) si je zadala, da to pot ponovno obudi in obenem poveže kulturne, zgodovinske in etnografske značilnosti svojega kraja. In nastala je pot, ki smo jo v taki obliki prehodili pilotno in jo predstavljam v slikah spodaj.

Bravo Murke: Mirjana Ažman, Metka Kern Trček, Romana Kokalj, Meta Košir, Mirjam Kozan, Erika Krznarič, Monika Pintar in Mojca Vidmar.

Res, da je prvotna pobuda za izvedbo projektov (tale je eden od večih v okviru Sekcije Zdravje) prišla od mene, a idejo, načrt in izvedbo so v celoti prispevale članice projektne skupine Murke. Gospe so delale več mesecev in pripravile načrt poti, naštudirale zgodovino, iskale podatke v najrazličnejših virih, se pogovarjale z ljudmi, in nas na koncu popeljale po poti in vsako od zanimivosti tudi odlično predstavile.

Za vse tiste, ki si želite podobne dogodivščine, so pripravile tudi brošuro, v kateri so celotno pot in njene znamenitosti tudi opisale. Najdete jo tule: Mojstrana – Stara višarska pot

In ne, sekcija Zdravje, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Jesenice, financira pa jo občina Kranjska Gora, ni postala turistični krožek. Taki projekti imajo še kako pomemben doprinos k zdravju v zlatih letih:

udeleženci pridobivajo nove veščine (krepijo možganske funkcije),
se medsebojno povezujejo in sodelujejo (pripadanje in krepitev socialne mreže),
pri ustvarjanju občutijo zadovoljstvo, radost, koristnost (pozitivni hormoni krepijo zdravje),
in se imajo fino 🙂

Poleg tega pa projekt oživitve višarske romarske poti morda čaka še svetla prihodnost: Murke ga bodo ponudile lokalnemu Turističnemu društvu Dovje-Mojstrana in morda bo postal del turistične ponudbe kraja. Kaj takega si zagotovo zasluži.

Veste, kaj je najlepše v Mojstrani? Pogled na Dovje.

Tako se prebivalci Dovja, razgledne vasi na nasprotnem bregu gornjesavske doline, radi pošalijo na račun Mojstrane.

Torej, povabljeni v Mojstrano. Lahko si ustvarite čudovit izlet izven s turisti prenatrpanih krajev in ga združite s pohodom na Grančišče, v Vrata, Kot ali Krmo… Možnosti je ogromno.

1 Načrt poti po Mojstrani

Načrt poti, za katero potrebujete približno uro in pol prijetnega lahkega sprehoda po vasi. Če se boste podali še v Radovno, kot smo se mi, boste potrebovali še dodatno uro. Naše izhodišče je bilo parkirišče pri smučišču Mojstrana.

2 Proti prvi znamenitosti

Najprej smo se sprehodili do cerkve sv. Klemena iz leta 1640. Preden so jo pozidali, je tu stala lesena cerkev.

3 Cerkev sv. Klemena

Legenda pravi, da so na Grančišču stražarji opazili luč na mojstranškem polju. Našli so sv. Cirila in Metoda, ki sta prenočevala na poti v Rim. Učena moža sta poučila preproste staroselce, nato sta odpotovala dalje. V spomin so domačini na tem kraju zgradili cerkev.

4 Drčevo znamenje

Drčevo znamenje na mojstranškem polju, sveže obnovljeno.

5 Španova hiša

Najstarejša hiša v vasi – dvorec z ostanki baročnih elementov, freskami s sončno uro ter šivanim robom.

6 Vapšova hiša in Pucovo znamenje pod njo

7 Šmercova hiša

Romarska in vodniška gostilna. Ena najlepših in najstarejših hiš v centru Mojstrane je omenjena že v urbarju leta 1318. V njej so se ustavljali romarji, popotniki in tovorniki. Na freski je upodobljena Višarska Marija.

Zelo pomemben in pogost gost pri Šmercu je bil dr. Rudolf Baumbach (1840 – 1905), ki je v nemškem jeziku 1877. leta spesnil pravljico o Zlatorogu (1886 jo je prevedel Alojz Funtek). Za lik trentarskega lovca (Der Trentajäger), ki zalezuje Zlatoroga, je uporabil drznega vodnika in lovca Gregorja Rabiča, navdih za lik Jerice pa je domnevno našel pri Šmercovi Špeli.

8 Požgancov most

9 Mački na požgancovem mostu

Motiv iz Triglavskih pravljic po osnutku Bineta Roglja.

10 Štopčarjevo znamenje pri Požgancovem mostu

11 Orehnkova domačija

Še ena od hiš, ki je tipičen primer alpske arhitekture (še lepša je Hudgijeva hiša na eni od naslednjih slik). Iz preprostih koč so kmetje začeli postavljati samostojne domačije, od katerih so nekatere prave mojstrovine. Kmečki dom je bil skromen, vendar praktičen, smotrn, pretiranega okrasja ni bilo. Značilnosti alpskega stavbarstva so: kamniti zidovi, majhna okna s kovanimi gavtri, lesena ostrešja s čopi, ganki, tipično okrasje – prezračevalne line, bogati portali, v premožnejših hišah šivani robovi.

12 Mruščeva hiša

V Mruščevi hiši je živel Mihael Ambrožič (1864 – 1904), znani slovenski čebelar. Proučeval je čebele, izboljšal je oblike panjev, se posvečal izdelavi umetnega satovja in vzreji čebel matic. Tudi po njegovi zaslugi je kranjska sivka zaslovela po vsem svetu. Pročelje hiše krasijo plošče z napisi krajev, v katerih se je Mihael Ambrožič predstavljal in dobil mednarodna priznanja.

13 Hudgijeva hiša

Hudgijeva hiša, v kateri se je rodil skakalec Janez Polda. Mojstrana je sicer kraj, iz katerega je izšlo kar 18 slovenskih olimpijcev. Med ogledom smo srečali ženo Janeza Polde (na fotografiji na sredini s pohodnimi palicami) in poklepetali z njo. Pri 95 letih se še vsak dan sprehodi po Mojstrani in okolici.

14 Znamenje pri M’hvaču

Ob romarski poti, ki je vodila na Višarje, so ljudje postavili znamenja, ob katerih so se romarji ustavljali, se odpočili, pomolili, popili vodo. Eno takih je tudi križ pri M’hvaču.

15 Po obronkih Mojstrane

Po obronkih vasi do naslednje točke. V ozadju se v soncu koplje Dovje.

16 Pocarjeva domačija

Višarska – Jakobova pot poteka tudi po dolini Radovne. Iz mojstrane se lahko tja odpravite peš, mi smo se do naslednjega cilja, Pocarjeve domačije, odpravili z avtom. Pocarjeva domačija je kulturni spomenik državnega pomena in ena najstarejših in redko ohranjenih starih kmečkih poslopij v TNP. V stropnem tramu ima vrezano letnico 1775.

17 Psnakov čebelnjak

V bližini gostilne Psnak v Radovni je zanimiv čebelnjak. Panjske končnice so poslikane z motivi starih običajev in opravil na domačiji, največ panjev je posvečeno Psnakovim nosačem, ki so več desetletij nosili tovor na planinske postojanke. Prvotno so nosili tovor na krošnjah, kasneje pa s konji.

18 Psnakov čebelnjak

Gospod Janko, gospodar gostilne Psnak nas je popeljal v stare čase in obrazložil prizore, ki jih predstavljajo panjske končnice. Ni še tako dolgo nazaj, ko so prav oni tovorili s konji do Kredarice…

19 Psnakov čebelnjak

Ta čebeljnak res ni tipičen. Mene je navdušil.

20 Gostilna Psnak

Gostilna z odlično domačo hrano (daleč naokrog so znani po odličnih ajdovih krapih), pa tudi zgodovino. Tudi tu na pročelju lahko vidimo fresko Višarske Marije, smerokaz romarjem. Gostilna Psnak

21 Listina, ki jo hranijo pri Psnaku

Janko, gospodar v gostilni, nam je s ponosom pokazal listino in prepis iz leta 1609 o prodaji zemlje, na kateri danes leži Psnakovo posestvo.