Uporabne teme s področja komunikacije, joge in razumevanja telesa in uma.

Kje so tiste stezice?

Našli so jih Potkarji, tudi v svojih srcih.

Skupina dobrovoljnih gornjesavskih upokojencev, poimenovali so se Potkarji, so jeseni štartali projekt Kje so tiste stezice. Njihov cilj je prehoditi sprehajalne poti v občini Kranjska Gora in opozoriti na poškodbe, razglede in posebnosti ob poti. S hojo v naravi in druženjem skrbijo za svoje zdravje ter prostovoljno pomagajo občini, da bodo sprehajalne poti v ponos.

Navdušujejo me! Kdo? Gospe in gospodje v zrelih letih, ki so še vedno polni energije, volje in znajo skrbeti zase. Z njimi se srečujemo ob ponedeljkih v Sekciji Zdravje v Mojstrani in Gozd Martuljku (v okviru Ljudske univerze Jesenice, financer je občina Kranjska Gora).

Projekte, ki so si jih letos zastavili (moja je bila le pobuda, vse ostalo so prispevali sami), sem v prejšnjih objavah že omenjala, tokrat pa predstavljam še enega.

Skupina dobrovoljnih upokojencev iz krajev od Rateč do Belce, ki so se poimenovali Potkarji, so jeseni štartali projekt Kje so tiste stezice. Njihov cilj je prehoditi sprehajalne poti v občini Kranjska Gora (preko 20 jih je, so turistični produkt občine) in opozoriti na poškodbe (razmajane ograje, poškodovane smerokaze, podrta drevesa), lepe razglede, na katere bi lahko opozorile nove table, in posebnosti ob poti.

Jedro Potkarjev so Nadja Gregorčič, Tatjana Perovšek, Anton Smolej, Vladimir Pečar, Marija Baš, Marija Rogar, Joži Markelj, Sonja Železnik, pridružijo pa se jim tudi ostali člani sekcije Zdravje.

Potkarji pravijo: »Želimo prispevati k prepoznavnosti in doprinesti k turizmu, kajti turizem smo ljudje, ki v kraju živimo. Ko vemo, kaj imamo in bi radi te danosti ohranili in jih pokazali, smo na najboljši poti!«

Potkarji imajo celo svojo himno
(po ponarodeli pesmi Kje so tiste stezice).

Kje so tiste stezice, kje so moje poti?
Kje so moje planine, kje so bistre vode?

Bom pod Vitranc pogledal, v Karavanke odšel,
Bom v Zelence pokukal, v Poncah našel odmev!

Bom stezice prehodil, v skalovje bom šel,
Tam bom POTkarje srečal in veselo zapel!

Vse to počnejo povsem prostovoljno. Njihovo plačilo je zadovoljstvo. Na ta način so ustvarili veliko ur prijetnega druženja in medsebojnega povezovanja, rekreacije v naravi in morda na nek nov način tudi osmislili življenje. To pa so vse stvari, ki zelo prispevajo k zdravju.

“S hojo se bomo razgibali, družili in komunicirali med seboj in naključnimi pohodniki. Dovolili si bomo biti malo posebni in uživati v naravi z ljudmi.”

Po več kot pol leta dela na projektu (začel se je jeseni 2018) so na začetku poletja 2019 svoje delo strnili v takole:

»Šolsko leto 2018/2019 se je zaključilo in Potkarji smo kljub slabim vremenskim razmeram uspeli v tem času prehoditi kar nekaj sprehajalnih poti v občini Kranjska Gora. Na poteh smo znali uživali v neizmernih lepotah in se tudi družiti. Opazili pa smo tudi drugačne točke – poškodbe na poteh, neurejene odseke…videli smo možnost postavitve info tabel z opisom posebnosti kraja.

Ob zaključku smo zbrali vse, kar smo videli in nam ni ravno v ponos. Povratne informacije, kaj od naših opažanj je bilo že urejeno na žalost nimamo. Smo pa videli, da je bila temeljito popravljena sprehajalna pot skozi Čičare v Gozd Martuljek( št. 5). Vse kar je bilo popravljeno smo dokumentirali in dodali v priloženem dokumentu. Upamo, da smo tudi mi malo pripomogli k tej ureditvi.

Potkarji projekta Kje so tiste stezice z zaključkom leta nismo končali. Poti bomo še naprej obiskovali in si beležili vse kar nas razveseljuje in tudi vse, kar nas moti. Želimo si sodelovanja in povratnih informacij na naša opažanja. Želimo ohranjati neokrnjeno naravo in takšno predstaviti vsem, ki znajo uživati v drobnih stvareh in majhnih pozornostih.

Hvala vsem, ki ste se kakorkoli vključili v naš projekt. Naš namen je združiti prijetno s koristnim in verjamemo, da nam je uspelo. Kolikor nam bo vreme in čas dopuščal, bomo aktivne tudi čez poletje, v jeseni pa z novo energijo naprej na delo.«