Kovina – da ali ne?
Med tistimi, ki že pripravljamo domač kefir, je dobro poznano prepričanje, da pri pripravi ne smemo uporabljati kovinskih posod in pribora, ker lahko izničijo delovanje kefirja. Pa to res drži? Ta priporočila izhajajo iz časov, ko so kefir pričeli delati tudi na Zahodu v prvi polovici prejšnjega stoletja. Današnja kovinska kuhinjska posoda je večinoma iz nerjavečega jekla, ki takrat še ni bilo množično v uporabi. Uporabljali so aluminijasto, bakreno, medeninasto, železno, pocinkano. Vse te kovine reagirajo s kislinami v kefirju in v kefir dejansko lahko prehajajo škodljive snovi, zato teh kovin pri pripravi kefirja ne uporabljajte. Brez skrbi ste lahko, če uporabljate posodo iz nerjavečega jekla, saj ni reaktivno. Seveda pa so najbolj priporočljivi naravni materiali: steklo, keramika ali les.
Shranjevanje kefirjevih zrn
Če boste pripravljali kefir za sprotno uporabo, kefirjevih zrn seveda ne boste shranjevali. Ko kefir odcedite, k zrnom dolijete sveže mleko in že nastaja nov napitek.
Jaz pripravljam zalogo kefirja za cel teden naenkrat. To pomeni, da moja zrna približno 5 dni v tednu čakajo na naslednjo »proizvodnjo«. Če boste kefir izdelovali bolj kampanjsko, potem zrna shranite v pokrit steklen kozarec in jih zalijte z mlekom, lahko ga tudi razredčite z vodo.
Mleko predstavlja hrano za zrna; več kot ga bo v mešanici z vodo, hitreje se bodo razmnoževala. Na razmnoževanje zrn vpliva tudi temperatura. V hladilniku je razmnoževanje počasnejše kot na sobni temperaturi. Mleko, v katerem jih hranite, občasno zamenjajte, vsaj na nekaj tednov.
Kefirjeva zrna ne smete dati v mleko nad 40˚C, saj tako uničite žive organizme v njih.
Lahko pa zrna zamrznete, kadar jih dlje časa ne boste uporabili, skupaj z mlekom ali vodo. Ko odtaljena zrna uporabite, se lahko zgodi, da bosta serija ali dve kefirja nekoliko bolj grenki, nato pa se fermentacija normalizira.