Močan center – nasvidenje bolečine v križu
Na urah joge, pa tudi pilatesa in sorodnih vadb, boste pogosto slišali navodilo »aktiviraj trebušni center«. Kaj to pravzaprav pomeni? Zakaj je tako pomembno, da pri gibanju aktiviramo center telesa?
Vsak mesec izberem eno od vprašanj s področja komunikacije, joge ali razumevanja telesa in uma ter nanj odgovorim v blogu.
Na urah joge, pa tudi pilatesa in sorodnih vadb, boste pogosto slišali navodilo »aktiviraj trebušni center«. Kaj to pravzaprav pomeni? Zakaj je tako pomembno, da pri gibanju aktiviramo center telesa?
Vadba jogijskih telesnih položajev ali asan nas opremi s popolno paleto gibov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju: predkloni, zakloni, zasuki, vzpostavljanjem ravnotežja, prenašanjem bremen,… In prinaša še veliko drugih prednosti za telesno in psihično zdravje.
Pozdrav soncu (v sanskrtu Surya namaskar) je sestavljen iz zaporedja 12 asan (telesnih položajev), ki tekoče prehajajo druga v drugo in so usklajene z dihanjem. Je odličen način, da ohranite telo zdravo in v formi. Mogoče boste ugotovili tudi, da je to vaša pot, da (p)ostanete mirni, osredotočeni in zadovoljni.
Tibetanske obrede pomlajevanja sestavlja pet različnih kombinacij telesnih položajev v gibanju, ki so ga razvili tibetanski menihi pred več kot 2000 leti. Obredi oz. vaje (ali na kratko tibetanci) so znani po tem, da obrnejo proces staranja, razstrupljajo, prinašajo več življenjske energije, krepijo telo in zdravje. Navdušili so že milijone ljudi po vsem svetu.
Članek, katerega avtor je svetovno znani Deepak Chopra, vam predstavi, kako vsaka od čaker, energijskih središč, vpliva na naše življenje.
Vsaka čakra je povezana z določenimi organi in žlezami z notranjim izločanjem. Na ta način čakre, ki so sicer del našega energijskega telesa, vplivajo na povsem snovne procese našega fizičnega telesa in gradijo kakovost našega zdravja in dobrega počutja.
Kdor se ukvarja z jogo, se prej ali slej sreča tudi s sanskrtom, tem starodavnim indijskim jezikom; najpogosteje ob poimenovanju asan oz. jogijskih položajev (npr. Virabhadrasana = bojevnik) in pri izgovarjanju manter. Za azijski kulturni prostor ima podoben pomen kot klasična grščina in latinščina za evropske kulture.
Hatha joga je klasična vrsta joge, danes že dokaj znana vrsta telesne vadbe, čeprav vključuje mnogo več kot zgolj fizični aspekt. Tisto, kar si na Zahodu običajno predstavljamo po izrazom joga, je pravzaprav hatha joga.
V naši tradiciji sta prihod pomladi zaznamovala dva praznika: Pust in Velika noč. Ta čas je pomenil, da se zima počasi poslavlja in da se vsa narava pripravlja na pomlad. Vso nesnago, ki se je nabrala v domovih čez zimo, je človek pomladi počistil. Tudi narava se pomladi najprej očisti s topljenjem snega in obilnim […]