Vsak mesec izberem eno od vprašanj s področja komunikacije, joge ali razumevanja telesa in uma ter nanj odgovorim v blogu.
10 zanimivih dejstev o dihanju
Dihanje je edina avtonomna življenjska fukcija, ki jo lahko tudi nadzorujemo. To pomeni, da jo upravlja telo, vendar lahko z zavestjo spremenimo način, kako dihamo. Dihalnih vzorcev, ki jih imamo, se običajno niti ne zavedamo.
1 | Starodavni jogiji so bili prepričani, da imamo v življenju omejeno količino vdihov. Če je tako, zakaj ne bi dihali počasneje in globlje in si podaljšali življenje.
2| Dihanje je edina avtonomna življenjska funkcija, ki jo lahko tudi nadzorujemo. To pomeni, da jo upravlja telo, vendar lahko z zavestjo spremenimo način, kako dihamo. Zavestno dihanje in usmerjanje energije v jogi prakticiramo z dihalnimi tehnikami ali pranajamami.
3 | Naš dih je kazalec našega razpoloženja in naše razpoloženje je kazalec našega diha. To pomeni, da če spremenimo način dihanja, se spremeni naše razpoloženje. In obratno, če se spremeni naše razpoloženje, se spremeni dih.
4| V jogi vdihujemo in izdihujemo skozi nosnice (ne skozi usta, z izjemo nekaj dihalnih tehnik). Razlogov za to je več, glavni pa je, da skozi nos lahko vdihnemo in izdihnemo ravno pravo količino zraka. Kadar zadihamo skozi usta, da bi dobili več zraka, smo v stresu ali pa smo od svojega telesa zahtevali preveč. Ko vadimo jogo, ne želimo našega telesa spravljati v stres. Vadba naj bo ravnotežje med naporom in lahkotnostjo. Nos je za dihanje, usta so za hranjenje.
5| Med dihanjem izmenjujoče prevladujeta leva in desna nosnica. To lahko ugotovite tako, da si s prstom nežno zatisnete eno in drugo nosnico in opazujete dih. Ena je prehodnejša od druge. Kadar prevladuje dih skozi desno nosnico, naše telo vodi simpatični živčni sistem, bolj aktivna je leva možganska polovica. Smo bolj intelektualno aktivni in iniciativni, imamo več energije. Kadar prevladuje leva nosnica, smo bolj sproščeni in umirjeni, telo vodi parasimpatični živčni sistem. Prevladuje desna možganska polovica, smo bolj sprejemljivi, čustveni in intuitivni.
Prehodnost nosnic se izmenjuje na približno uro in pol, kar vpliva na našo psiho, telo in ustvarja naš bioritem. V času, ko se nosnici menjata, nastopi ravnovesje, obe nosnici sta enako odprti, obe možganski polovici delujeta istočasno. Cilj jogijskih vaj je doseči trajno ravnovesje med levo in desno možgansko polovico, med ženskim (leva nosnica) in moškim principom (desna nosnica). Istočasno delovanje obeh možganskih polovic je značilnost genijev. Za uravnovešanje diha poznamo dihalne tehnike dihanja po eni nosnici in izmeničnega dihanja.
6| Globoko in počasnejše dihanje lahko zmanjša vaš apetit. Ljudje, ki dihajo hitro in plitvo se pogosto prenajedajo.
7| Običajno v eni minuti naredimo približno 12-18 vdihov in izdihov. Več kot 18 ciklov diha je hiperventilacija, prekomerno dihanje (pogosto pri astmatikih), in lahko povzroči, da število ciklov vdiha in izdiha celo podvojimo. Parasimpatični živčni sistem (del avtonomnega živčnega sistema, ki deluje, kadar smo sproščeni), se vključi, ko število ciklov diha pade pod 10. Zato nas počasen dih umirja.
8| Dihalnih vzorcev, ki jih imamo, se običajno niti ne zavedamo. Lahko dihamo samo v prsa, vdihi so globlji kot izdihi, zadrževanje diha, dihanje skozi usta, obratno dihanje (ko se diafragma ob vdihu dvigne namesto nasprotno) in prekomerno dihanje. S pomočjo joge ozaveščamo tovrstne vzorce in se naučimo dihati pravilno.
9| Dihanje skozi usta lahko povzroči neenakomeren srčni utrip, slab zadah, smrčanje, apnejo med spanjem (odsotnost dihanja) in nočno uriniranje.
10 | Pljuča so ogromen organ. Desno pljučno krilo je večje od levega. Če bi pljuča razprostrli, bi pokrili površino v velikosti teniškega igrišča (približno 70 m2). In pljuča niso samo na sprednjem delu trupa, ampak tudi zadaj, na kar pri dihanju pogosto pozabljamo.
Deli članek naprej
Želite prejemati obvestila o zanimivih Promovitinih dogodkih in koristne nasvete?
Prijava na e-novice