Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku. Ameriško zdravniško združenje (American Medical Association) celo navaja, da kar 80 -85% vseh bolezni lahko pripišemo stresu.
Stresa ne moremo tehtati, meriti ali ga določiti s pomočjo rentgena ali ultrazvoka. Stres je občutek, ki ga posameznik zaznava, ko so zahteve večje od njegovih virov. Če ga torej želimo obvladati, moramo narediti še kaj več, kot zgolj raztezati in krepiti mišice. Prej ali slej se srečamo z raziskovanjem lastnih občutkov in zaznav. Zato je vsaka dobra praksa joge usmerjena v raziskovanje svojega telesa, občutij in diha. Pravzaprav je v prvi vrsti dih tisti, ki nas najlepše vodi po tej poti. Zavestna vadba joge bo pripeljala do tega, da se celotno telo organizira okrog diha.
Da od stresa lahko postanemo odvisni je še ena zanimiva plat epidemije našega časa. Odziv telesa »boj ali beg« lahko hitro postane droga. Navadimo se na povečano proizvodnjo adrenalina in endorfinov v našem telesu, celo do te mere, da tudi ko stresorjev ni, stalno iščemo nekaj, da bi zapolnili to vrzel. Na urah joge vidimo ljudi, ki preprosto ne morejo ležati na hrbtu nekaj minut, brez da bi karkoli počeli in se pri tem v svoji koži počutili prijetno.