Glavni cilj tovrstnih vadb je obremeniti mišice, srce in ožilje do točke, ki dvigne njihovo zmogljivost na višjo raven. Mnoge vrste športa so usmerjene v krepitev samo nekaterih mišičnih skupin. Je torej tudi joga oblika tovrstne vadbe?
V jogi je princip delovanja drugačen. Silovitosti in izčrpanosti ne poznamo. Z znanjem o dihanju, živčevju, žlezah in organih gradimo veliko skladišče energije, zato vadba joge ne potrebuje okrevanja in počitka. Kdor se je v življenju že srečal z jogo, bo potrdil, da joga obravnava telo celostno. Krepi celo telo in harmonizira njegovo delovanje. Rezultat celostnega pristopa tako ni krepitev samo nekaterih mišic, ampak uravnoteženje telesa: krepitev šibkejših mišic, raztezanje skrajšanih mišic, dvig zdravja sklepov in širjenje palete različnih gibov. Celotno telo postane prožnejše, močnejše, stabilnejše.
Poleg tega joga izvrstno krepi funkcionalnost telesa, saj mišic ne krepi zgolj s številnim ponavljanjem enakih gibov. Jogijski položaji (asane) so izziv tudi za naš um, saj morajo mišice celotnega telesa delovati usklajeno in inteligentno. Za izvedbo asan, sploh naprednejših, se vzpostavi tesna povezava med telesom in umom.
Mnogi jogijski položaji ali asane so na prvi pogled videti podobno kot položaji pri aerobiki, pilatesu in sorodnih vadbah. Asana je po tradicionalnem pojmovanju hatha joge stabilen, udoben in nepremičen telesni položaj. Slednja lastnost, nepremičnost, pa ne pomeni, da se v asani ne smemo premikati ali gibati. V vinjasa stilu joge, ki je bolj dinamičen, uporabljamo dinamično zaporedje telesnih vaj, ki postopoma pripeljejo do končne asane ali pa v asanah, ki to dopuščajo, dodamo gibanje, na primer rok.