Vsak mesec izberem eno od vprašanj s področja komunikacije, joge ali razumevanja telesa in uma ter nanj odgovorim v blogu.
Kako se joga razlikuje od drugih načinov vadbe?
Aerobika, fitnes, TNZ, TRX, Zumba, Boot camp in podobne skupinske vadbe, ki jih najdete v ponudbi športnih centrov, pa tudi tek in razni športi so ciljno usmerjeni k delu na določenih mišičnih skupinah, pogosto do točke, ko telo dejansko preobremenimo. Po tovrstni vadbi smo utrujeni, želimo si počitka, ker ga telo dejansko zahteva in potrebuje.
Glavni cilj tovrstnih vadb je obremeniti mišice, srce in ožilje do točke, ki dvigne njihovo zmogljivost na višjo raven. Mnoge vrste športa so usmerjene v krepitev samo nekaterih mišičnih skupin. Je torej tudi joga oblika tovrstne vadbe?
V jogi je princip delovanja drugačen. Silovitosti in izčrpanosti ne poznamo. Z znanjem o dihanju, živčevju, žlezah in organih gradimo veliko skladišče energije, zato vadba joge ne potrebuje okrevanja in počitka. Kdor se je v življenju že srečal z jogo, bo potrdil, da joga obravnava telo celostno. Krepi celo telo in harmonizira njegovo delovanje. Rezultat celostnega pristopa tako ni krepitev samo nekaterih mišic, ampak uravnoteženje telesa: krepitev šibkejših mišic, raztezanje skrajšanih mišic, dvig zdravja sklepov in širjenje palete različnih gibov. Celotno telo postane prožnejše, močnejše, stabilnejše.
Poleg tega joga izvrstno krepi funkcionalnost telesa, saj mišic ne krepi zgolj s številnim ponavljanjem enakih gibov. Jogijski položaji (asane) so izziv tudi za naš um, saj morajo mišice celotnega telesa delovati usklajeno in inteligentno. Za izvedbo asan, sploh naprednejših, se vzpostavi tesna povezava med telesom in umom.
Mnogi jogijski položaji ali asane so na prvi pogled videti podobno kot položaji pri aerobiki, pilatesu in sorodnih vadbah. Asana je po tradicionalnem pojmovanju hatha joge stabilen, udoben in nepremičen telesni položaj. Slednja lastnost, nepremičnost, pa ne pomeni, da se v asani ne smemo premikati ali gibati. V vinjasa stilu joge, ki je bolj dinamičen, uporabljamo dinamično zaporedje telesnih vaj, ki postopoma pripeljejo do končne asane ali pa v asanah, ki to dopuščajo, dodamo gibanje, na primer rok.
Glavni dve lastnosti, po katerih se asane razlikujejo od položajev pri drugih vadbah pa je zavedanje (zavestno stanje, opazovanje toka misli oziroma nadzor uma) ter kontrolirano dihanje in usmerjanje energije.
Jogijski položaji se razlikujejo še po eni pomembni lastnosti, ki ji strokovno rečemo selektivna sproščenost. V redko kateri asani potrebujemo napete vse mišice hkrati; običajno so nekatere mišične skupine aktivirane, druge pa lahko sprostimo. V stoječih asanah, na primer, so aktivne noge in trebušne mišice, medtem ko je ramenski del lahko sproščen. Mnogokrat je to lažje reči kot storiti, zato s tovrstno vadbo resnično krepimo zavedanje svojega telesa in koncentracijo.
Tradicionalne oblike vadbe stimulirajo simpatikus, tisti del našega živčnega sistema, ki je odgovoren za »boj ali beg«. To obremeni žleze z notranjim izločanjem in proizvaja toksine, kot so prosti radikali in mlečna kislina. Nasprotno raztezne vaje in umirjeno dihanje pri jogi stimulirata parasimpatični živčni sistem, ki naše telo postavi v stanje »počivaj in prebavljaj«. To omogoča telesu, da se pomladi samo in živčnemu sistemu prinese še kako potrebno sprostitev.
Ko se sprosti telo, se sprosti tudi um. Joga je priljubljena tudi zato, ker ne krepi samo telesa, ampak neguje tudi sproščeno stanje misli. S čistim in jasnim umom običajno odmrejo tudi slabe navade, kot sta prenajedanje in strah, saj enostavno niso več potrebne.
Pozitivni učinki joge na zdravje so znanstveno dokazani. Danes tako ni več redko, da tudi zdravniki priporočajo vadbo joge svojim pacientom za lajšanje težav ne samo na čustvenem področju, ampak tudi kot pomoč pri terapijah resnejših obolenj.
Deli članek naprej
Želite prejemati obvestila o zanimivih Promovitinih dogodkih in koristne nasvete?
Prijava na e-novice